Aleš Šubic, predsednik društva med leti 2003 – 2009

(Intervju za portal Poljanska dolina 2008)

Od kdaj ŠD Poljane sploh obstaja?

Športno društvo Poljane je bilo ustanovljeno leta 1970.

Kako se je začelo?

Ko govorimo o formalnem datumu ustanovitve, radi pozabimo na vse predhodno dogajanje, brez katerega najbrž do ustanovitve sploh ne bi prišlo. Športne dejavnosti so se tako v Poljanah intenzivno odvijale že veliko prej, v letih pred ustanovitvijo ŠD Poljane predvsem pod okriljem društva Partizan iz Gorenje vasi. Verjetno marsikdo od mladih niti ne ve, da je pri Podbregarju v Predmostu stala skakalnica, ki jo je projektiral znani inženir Stanko Bloudek, katerega delo so med drugim tudi skakalnice v Planici. Drago Kisovec, ki je postal prvi predsednik društva, je posebej izpostavil slikarja Iveta Šubica, ki je mlade navduševal za šport, še posebej za smučarijo in je bil eden tistih, ki so odločilno prispevali k ustanoviti ŠD Poljane.

Kot nosilna dejavnost je že na začetku bilo predvideno alpsko smučanje, kmalu pa so se mu pridružile še druge športne panoge. Društvo se je že od vsega začetka ukvarjalo z organizacijo smučarskih tekmovanj, uspešna organizacija tekme za Jugotekstil pa je bila celo eden od povodov za ustanovitev društva. Za nadaljnji razvoj društva je bilo zelo pomembno smučišče na Golavi, ki danes podobno kot skakalnica pri Podbregarju in teniško igrišče pod staro šolo v Poljanah, živi samo še v spominu številnih Poljancev.

Več o obdobju do okrog leta 2000 pa si lahko preberete na spletni strani ŠD Poljane, na kateri so objavljeni članki iz zbornika, ki je bil izdan ob 30-letnici društva.

S katerimi projekti se ukvarjate zadnje čase?

V zadnjih nekaj letih je nedvomno v središču pozornosti bilo dogajanje v zvezi s Smučarsko sekcijo in Timingom (časomerilska ekipa), saj sta ti dejavnosti dosegli zelo velik obseg in sta v društvu povzročali določeno neravnotežje. Tako smo se lansko leto dokončno odločili, da bomo lažje delovali naprej, če ustanovimo samostojen smučarski klub. Ustanovitev kluba se je že v prvem letu delovanja izkazala kot povsem pravilna, saj je še posebej zaradi res požrtvovalnega angažiranja predsednika Pavleta Logarja zaživel še bistveno bolje kot smo pričakovali.

Časomerilska ekipa Timing ŠD Poljane je v zadnjem času prav tako močno zrasla, saj danes poleg smučarskih tekem na Starem vrhu pokrivamo še preko 40 drugih prireditev po vsej Sloveniji, predvsem tekov v okviru Gorenjskega in Primorskega pokala v rekreativnih tekih. V letošnjem letu se je tako bilo potrebno prilagoditi na pokrivanje dodatnih 20 tekov v okviru Primorskega pokala, v prihodnosti pa mogoče sledi še kakšen korak naprej.

Sproti seveda skrbimo tudi za svoje že vpeljane projekte, kot so Visoški tek, kolesarska dirka na Stari vrh, nogometni turnir za pokal Polycom, floorballski turnir ŠvicBol Poljane, razni planinski, smučarski in kolesarski izleti ter seveda redno delovanje sekcij.

Kakšne sekcije imate ter koliko članov je v njih?

V okviru sekcij so organizirani nogomet, floorball, planinstvo in kolesarstvo. Kot samostojna celota v okviru ŠD Poljane deluje Timing ŠD Poljane, ki je nekoč bil del Smučarske sekcije. Kot že rečeno je smučanje danes organizirano v okviru samostojnega kluba SK Poljane, do lanskega leta po je tudi to bila sekcija v okviru ŠD. Poleg tega imamo v društvu organiziranih še več skupin rekreacije (aerobika, badminton, namizni tenis, nogomet, rekreacija za ženske).

Katera sekcija je najbolj dejavna?

Razen v obdobju nekaj let, ko je smučarija skoraj zamrla, je bila v celotnem obdobju delovanja društva nedvomno najbolj dejavna smučarska sekcija. Danes so žive vse zgoraj omenjene sekcije, težko pa bi katero izpostavil kot najbolj dejavno, še posebej če se omejim samo na ŠD Poljane, brez SK. Mogoče lahko izpostavim Timing kot sekcijo, ki je v zadnjih letih naredila največje korake naprej, zelo uspešno delujejo tudi nogometna, floorbalska in planinska sekcija, v nekoliko ožjem obsegu kolesarska, pa tudi dejavnosti, ki uradno nimajo svojih sekcij, so po izgradnji nove telovadnice še kako žive.

Je kdaj prišlo do kakšnega spora, ki ste ga morali reševati po pravni poti?

Za celotno obdobje obstoja društva ne znam odgovoriti, lahko pa rečem, da vsaj v zadnjih dveh desetletjih čemu takemu nismo bili niti blizu. Glede na intenzivnost nekaterih dejavnosti, pri katerih je udeleženih zelo veliko ljudi, npr. alpske šole, organizacije tekem … to niti ni tako samo po sebi umevno, zato smo lahko res veseli, da s tega vidika ni težav. Ob pomembnejših novih projektih kot sta bila npr. ustanovitev alpske šole, nakup kombija za prevoz otrok, pa tudi pri organizaciji posameznih tekem, smo sicer večkrat razpravljali tudi o morebitnih pravnih posledicah v primeru kakšnih neljubih dogodkov. Tako ponavadi v kar največji možni meri upoštevamo predpise s področja zagotavljanja varnosti udeležencev naših dejavnosti, pridobivamo ustrezna dovoljenja …

Nekoliko bolj pogosti so manjši spori znotraj društva, ki nastajajo zaradi različnega dojemanja posameznih dejavnosti, različnega pristopa h komunikaciji in odgovornosti ter zaradi povsem običajnih kratkih stikov v medčloveških odnosih. Pri takšnem obsegu društva bi bilo čudno, če tega ne bi bilo, zato lahko rečem, da smo tudi s tega vidika kar normalni.

Koliko časa ste že predsednik, ter kako je prišlo do tega?

Trenutno teče druga polovica mojega tretjega mandata, se pravi da sem predsednik šesto leto. Malo za šalo malo zares lahko rečem, da sem kariero v društvu začel že kmalu po rojstvu in da sem rasel skupaj z njim, saj sva skoraj istih let. Prva stvar, ki se je spomnim v zvezi z društvom, je smučarski tečaj pod Predmošančkovim kozolcem v Predmostu, pa nato smučanje na Golavi, s katerim je bilo pod taktirko takratnega predsednika Draga Kisovca ter pozneje Darka Oblaka in Toneta Kreka povezano delo pri obratovanju tega smučišča. Še posebej se spomnim pripravljanja lesenih kolov za smučarske proge, ki smo jih otroci vsako leto sekali po okoliškem grmovju in jih nato strgali in barvali, da smo si zagotovili nekaj dnevnih kart ali pa celo letno karto za vlečnico. Nadaljevalo se je s takratno alpsko šolo, ki je še povečala pripadnost naše generacije društvu. V začetku 90-ih je nato naša generacija po krizi, ki je sledila več zaporednim zelenim zimam, prevzela vodenje društva. Sam sem takrat sodeloval predvsem v košarkarski ekipi, pa pri tenisu, počasi pa smo začenjali spet postavljati nazaj na noge smučarijo. Skoraj desetletje sem bil vodja Smučarske sekcije, iz katere sta se med drugim razvila sedanja SK Poljane in Timing ŠD Poljane. Nekako naravno je bilo, da sem nato kot vodja sekcije, ki je narekovala tempo celotnemu društvu, postal predsednik. Temu sem se sicer kar nekaj let uspešno izogibal, danes pa z gotovostjo lahko rečem, da je vodenje društva ena najpomembnejših in najlepših izkušenj v mojem življenju.

Kateri letni čas je za društvo najbolj dejaven?

Pred ustanovitvijo smučarskega kluba je to vsekakor bila zima, ko smo v najboljših sezonah imeli po več mesecev v pogonu velik del Poljan in okolice. Sedaj se je z vidika ŠD Poljane težišče precej premaknilo na čas od pomladi do jeseni, še vedno pa tudi pozimi poteka precej dejavnosti, predvsem v okviru nogometne in floorbalske sekcije, rekreacije v telovadnici v Poljanah in sodelovanja pri organizaciji smučarskih tekem. Če upoštevamo še SK Poljane, pa je intenzivnost dela pozimi še vedno veliko večja kot v kateremkoli drugem letnem času.

S katerih projektom ste bili najbolj zadovoljni oz. katerega ste si najbolj vtisnili v spomin?

Bilo je več takšnih projektov, ki so mi ostali v spominu, seveda najbolj tisti, pri katerih sem bil sam intenzivno udeležen. Pomembno mi je bilo npr. ustanavljanje alpske šole, ko nama je na prvi sestanek s Primožem Kržišnikom uspelo privabiti tri nadobudne smučarje, do danes pa je iz tega nastal smučarski klub s preko 50 tekmovalci. Pa razglabljanja o smučišču na Golavi z Mihom Šeskom, ki na žalost niso prišla do realizacije, so pa vseeno na Golavi sproti uspevali projekti kot je bil zadnji nočni slalom pred leti. Dolgo je nekakšno jedro društva predstavljal Timing, ki ga je vodil Gašper Debeljak, znotraj njega pa je stalno bilo potrebno skrbeti za cel kup stvari. Posebej pomembna je bila izdelava programa za obdelavo rezultatov tekmovanj, za katero je poskrbel Ivan Galičič. Največji podvig Timinga je nedvomno bil neposredni internetni prenos rezultatov na Slovenskem alpskem maratonu na Jezerskem, na katerem so takrat (l. 2005) tekmovali tekači iz 12 držav. Pozabiti ne smem Visoškega teka, ki je letos praznoval 10. rojstni dan, udeležilo pa se ga je kar 240 tekmovalcev. Z njim je primerljiva kolesarska dirka na Stari vrh, ki prav tako postaja ena večjih dirk v Sloveniji. V zadnjem času so zelo uspešno organizirani turnirji v nogometu in floorballu. Zelo pomembno je bilo oblikovanje celostne grafične podobe društva, za katero so poskrbeli Matjaž Mazzini in njegovi sodelavci.

Sicer pa se večkrat spomnim raznih majhnih utrinkov, ki se jih je skozi leta nabralo zelo veliko in številnih zanimivih ljudi, ki so bili pri tem udeleženi. Tako da se že pri svojih 36 letih pogosto zalotim, da rečem: »Ja, to je pa tako, kot je bilo takrat, ko smo pri športnem društvu …«

Kakšni so kaj načrti za prihodnost, kaj povečati društvo, dodati kakšno sekcijo…?

Zadnje obdobje je bilo namenjeno predvsem iskanju novega ravnotežja po ustanovitvi smučarskega kluba, hitri širitvi Timinga in izgradnji telovadnice v Poljanah, tako da za nove načrte ni bilo veliko časa. Društvo je tudi brez Smučarske sekcije še vedno precej veliko, tako da bi znatno povečanje intenzivnosti katerekoli dejavnosti zelo verjetno za sabo potegnilo ustanovitev še kakšnega samostojnega društva, kar je bila tudi ena od usmeritev, ki so bile izpostavljene v debatah v zvezi z ustanovitvijo SK Poljane. Kar se tiče novih dejavnosti, pa smo bili letos tik pred startom nove rekreativne akcije, v katero bi bili po zgledu Hotaveljske grče vključeni različni pohodi, kolesarski izleti in lokalna tekmovanja. Mnenja sem, da nam takšna akcija manjka in da za kaj takega obstaja precejšen interes, na žalost pa nam je letos za to zmanjkalo energije in bo akcija morala počakati na naslednje leto. Ker smo s Timingom močno vpeti v dogajanje v zvezi z rekreativnimi tekaškimi tekmovanji, bo zelo verjetno kmalu kot naslednja nova sekcija luč sveta ugledala tekaška sekcija.

Kaj bi želeli za konec še posebej izpostaviti v zvezi z delom v društvu?

Mene osebno pri vsem skupaj najbolj navdušuje to, kako iz idej nastajajo projekti, pri katerih včasih sodeluje na stotine ljudi. Vedno pri tem gre za neko pozitivno energijo, nekaj kar ljudi združuje, jim popestri življenje in omogoči sproščanje kreativnosti, marsikomu zagotovi neko oporno točko in identiteto, kraj postavlja na zemljevid Slovenije tudi na športnem področju … Zanimivo mi je tudi spremljati življenje teh idej, ki bi ga marsikdaj lahko primerjali z življenjem človeka. Prav tako se v določenem trenutku rodijo, se počasi razvijajo in postajajo vedno bolj zrele, nato zaživijo samostojno življenje, iz njih se rojevajo nove ideje, same pa se prej ali slej izčrpajo in se umaknejo novejšim in bolj svežim idejam. Ker gre za športno društvo, so na koncu seveda pomembni tudi športni rezultati, na katere sem prav tako ponosen, če so plod dobrega dela v društvu, vseeno pa mi sami tekmovalni rezultati ponavadi niso čisto v prvem planu.

Vesel sem, da imamo skupaj s kolegi priložnost soustvarjati del našega vsakdana, ki sproti postaja tudi eden od kamenčkov v mozaiku poljanske zgodovine. Še posebej mladim pa svetujem, da se tudi sami čim bolj vključujejo v tovrstne dejavnosti, na ta način ustvarjalno preživljajo svoj prosti čas ter si pridobivajo dragocene izkušnje za življenje.