Smučanje ima v Poljanah in okolici že kar lepo tradicijo. Znano je, da so se mnogi že pred vojno smučali po okoliških hribih, s smučmi, ki so jih iz lesa naredili poljanski mojstri. Verjetno imate nekateri še danes na podstrešju spravljene kakšne od teh smuči, mogoče od svojega deda ali pa kar svoje lastne. Seveda že od začetka ni šlo samo za alpsko smučanje, ki se je takrat še močno razlikovalo od današnjega, ampak tudi za skoke in tek na smučeh. S skoki je poljanski zimski šport dosegel enega svojih vrhuncev že pred ustanovitvijo športnega društva.

Od ustanovitve Športnega društva Poljane naprej je bilo alpsko smučanje tista športna zvrst, ki je najbolj zaznamovala delo tega društva. Z izgradnjo smučišča na Golavi je društvo doseglo v 70-ih in 80-ih letih svoj vrhunec. V tistem času je pozimi Golava postala center dogajanja v Poljanah. Kljub temu, da je bilo potrebno smučišče teptati s smučmi in da je imela vlečnica relativno majhno zmogljivost, je bilo smučarjev na Golavi vedno dovolj. Večkrat so bile organizirane razne društvene in sindikalne tekme, ki so društvu prinašale tudi določen prihodek. Najboljši obet za nadaljevanje dejavnosti je pomenila alpska šola, v okviru katere smo se med drugim udeleževali tekem na področju bivše občine Škofja Loka in tam dosegali vidne rezultate. Tekmovalci iz te generacije še danes lahko brez sramu nastopijo na katerikoli amaterski tekmi. V tistem času je bilo kupljene tudi precej opreme, ki jo prav tako s pridom uporabljamo še danes.

Na žalost je obdobje slabih zim, ki je sledilo, povzročilo, da je smučarija na Golavi skoraj popolnoma zamrla. Takratno vodstvo društva je očitno ocenilo, da se vlečnice na Golavi ne izplača več vzdrževati, zato je ta popolnoma propadla. Z velikimi težavami se je v tistem času otepal tudi Stari vrh, kar je najbrž še dodatno prispevalo k zatonu že dokaj dobro utečene smučarije v Poljanah.

Pretekla aktivnost na področju alpskega smučanja nam je tudi danes mnogokrat vodilo pri odločitvah s čim naj bi se ukvarjala smučarska sekcija. Vidimo namreč lahko, kaj je na tem področju pri nas mogoče narediti. Po drugi strani je to obdobje priročno tudi kot nekakšen standard, na podlagi katerega se ocenjuje (in včasih kritizira) naše sedanje delo. Dejstvo je, da je naša generacija prevzela vodenje društva v času, ko je bilo to s smučanjem vred precej blizu dna krivulje. Vse, kar je takrat ostalo od smučarije, je bilo štopanje tekem na Starem vrhu, ki je poleg ostankov smučarskega navdušenja v ljudeh, verjetno tudi odločilno pripomoglo k temu, da se je organizirano smučanje v Poljanah vseeno obdržalo do danes, ko lahko spet bolj optimistično gledamo v prihodnost. Kmalu smo nekje izbrskali staro Tomosovo vlečnico, ki ne glede na svojo (ne)zmogljivost še danes drži Golavo pri življenju. Nekajkrat nam je tako na Golavi uspelo organizirati smučarske tekme in smučarski tečaj za osnovnošolce. Glede na to, da so naše aktivnosti v nekaj zimskih mesecih zelo intenzivne in razvejane, poskušamo najti čim več ljudi, ki bi bili sposobni prevzeti določeno odgovornost. Mislim, da nam je v zadnjem času uspelo vzpostaviti ekipo in vzdušje, ki skrbita za to, da smučarske sekcije ni več potrebno vsako zimo z veliko truda oživljati od mrtvih. V splošnem smo dejavnosti razdelili na organizacijo smučarskih tekem, organizacijo smučarskih tečajev ter na delovanje smučišča na Golavi. Te dejavnosti uspešno vodijo Gašper Debeljak, Primož Kržišnik in Miha Šesek. S smučarskim tekom, ki v zadnjem času postaja v Poljanah spet vse bolj popularen, se društvo zaenkrat ne ukvarja.

Trenutno smo zelo dobro preskrbljeni z opremo za organizacijo smučarskih tekem. Tudi izkušenosti nam ne manjka, tako da smo sposobni organizirati kakršnokoli amatersko tekmo lokalnega značaja. V zadnjih letih smo tako organizirali po nekaj tekem na leto in sicer na Starem vrhu in na Golavi. Od teh tekem je najbolj odmevno občinsko prvenstvo, ki se ga ponavadi udeleži preko 100 tekmovalcev in je tako občinsko prvenstvo z največjim številom udeležencev v naši občini. Trudimo se, da bi vsako leto organizirali čim več odprtih tekem, če je le mogoče tudi na Golavi, vendar smo pri tem močno odvisni od vremena in nam ne uspe vedno izpeljati vsega, kar si zastavimo na začetku sezone. V sodelovanju z STC Stari vrh vsako leto pripravimo tudi okrog 20 tekem za organizirane skupine iz raznih podjetij, društev,… Pri organizaciji smučarskih tekem vsako leto sodeluje preko 30 naših članov, predvsem mladih. V posebno veselje nam je, da praktično vsi to delo opravljajo z velikim navdušenjem in odgovornostjo.

Smučarskih tekem, ki jih organiziramo, se vedno udeleži tudi zelo veliko otrok in mladih. Pri tem pa v zadnjih letih opažamo, da v mlajših kategorijah otroci iz našega kraja ne dosegajo več dobrih rezultatov. To je med drugim posledica tega, da že nekaj let iz bolj ali manj objektivnih razlogov nismo uspeli organizirati smučarskega tečaja. Lansko leto smo dobili pet novih vaditeljev smučanja, tako da lahko na tem področju pričakujemo precejšnje izboljšanje situacije. Glede na to, da imamo vso potrebno opremo, izkušnje z organizacijo tekem in solidno izobražen kader z dovolj volje, smo se odločili iti še nekoliko dlje, zato smo letos oživili alpsko šolo, ki jo trenutno obiskuje 12 otrok. V okviru te alpske šole nameravamo doseči predvsem to, da bi se otroci dovolj dobro naučili smučanja, da bi lahko tekmovali na lokalnih tekmah. O resnejših treningih ne razmišljamo, saj bi ti zahtevali dodatne vaditelje in predvsem velika finančna sredstva. Za morebitne talente je dovolj blizu Smučarski klub Alpetour iz Škofje Loke. Zaenkrat imamo tako v načrtu, da bodo treningi potekali deloma na Golavi, deloma pa na Starem vrhu. Za tiste, ki jih treningi čez celo sezono ne zanimajo, bi se pa vseeno radi naučili smučanja, bomo organizirali tudi krajše smučarske tečaje.

Iz zgoraj omenjenih razlogov bi bilo idealno, če bi nekoliko izboljšali stanje smučišča na Golavi. Tomosova vlečnica nikakor ne zadošča za smučanje večjega števila ljudi, zato v zadnjem času razmišljamo o postavitvi nekoliko bolj zmogljive vlečnice. Pri odločitvah glede Golave se ne mislimo prepustiti nostalgiji po starih časih, ampak moramo kritično pretehtati, kakšne so možnosti za delovanje takega smučišča v današnjem času. Že sama postavitev vlečnice za društvo kot je naše predstavlja zelo velik finančni in organizacijski zalogaj. Vse skupaj pa je zanemarljivo v primerjavi s trudom, ki bi bil potreben za vzdrževanje takega smučišča. Pri današnjem tempu življenja bi bilo zelo težko najti dovolj ljudi, ki bi imeli čas in voljo skrbeti za smučišče. Dodaten problem predstavljajo slabe zime, saj so milijonske investicije za to, da se potem smučaš nekaj vikendov, vsaj vprašljive, če že ne povsem nesmiselne. Zaradi omenjenih razlogov je jasno, da na Golavi potrebujemo samo vlečnico, ki bi omogočala smučanje okoliški mladini, organizacijo smučarskih tečajev in organizacijo kakšne smučarske tekme. V zvezi s tem se bomo verjetno vsi strinjali, da je za kraj Poljane smučarska tekma na Golavi povsem nekaj drugega kot na primer tekma na Starem vrhu.

Za smučanje je še vedno veliko zanimanja, zato verjamem, da nam bo čez čas brez večjih težav uspelo prenesti odgovornost na naslednjo generacijo, ki že zdaj zelo uspešno sodeluje tudi pri najbolj zahtevnih dejavnostih, kot je na primer organizacija smučarskih tekem. Sicer pa je pri delu naše sekcije dobrodošel vsak, ki ga smučanje vsaj malo zanima in je pripravljen sprejeti dejstvo, da je vse delo bolj ali manj prostovoljno.

Za konec naj še poudarim, da je pri aktivnostih v zvezi s smučanjem vedno sodelovalo zelo veliko članov našega društva in ostalih krajanov. Časa in truda, ki so ga vložili v delovanje smučišča na Golavi ter v organizacijo raznih tekem in tečajev, praktično ni mogoče izmeriti. Čeprav je bilo kar nekaj takih, ki so bili zelo aktivni, pa bi še posebej izpostavil Dragota Kisovca, ki je bil idejni vodja poljanske smučarije v najboljših letih in na katerega se še danes lahko obrnemo za nasvet ali pomoč.

Aleš Šubic, podpredsednik ŠD Poljane in vodja smučarske sekcije